Filialna terapija – Terapija odnosa med otrokom in staršem

Filialna terapija – Terapija odnosa med otrokom in staršem

Filialna terapija – Terapija odnosa med otrokom in staršem

Igra, ki povezuje in zdravi

Predstavljajte si, da sedite v kotnem separeju prijetne kavarnice, kjer se počutite varno in sproščeno. Iz skodelice s kavo se še kadi in njen vonj polni vaše nosnice. Prijetno domače je. Za mizo niste sami, z vami je oseba, ki ji popolnoma zaupate in njena bližina vas pomirja in osrečuje. Pogovarjata se in vi veste, da ji lahko poveste vse, kar vam leži na duši. Včasih so vajini pogovori veseli in lahkotni, včasih se dotaknete bolečine, strahu, sramu. In vsakič znova,  ne glede na vreme in razpoloženje, se redno srečujete v tem majhnem prijetnem lokalčku ob pogovorih, ki razbremenjujejo in zdravijo.

Zdaj si pa predstavljajte, da ste stari pet let

V kavarnico še ne zahajate. Vaš besednjak je omejen in jezika še niste v celoti ponotranjili. Vaš živčni sistem je v razvoju, ravno tako so nezreli vaši prijatelji podobne starosti. Nad večino življenjskih okoliščin nimate kontrole. Nimate učinkovitih mehanizmov, kako se soočiti s stisko, to pa ne pomeni, da je ne doživljate. Kje je zdaj vaša kavarnica? Kdo je vaš zaupnik? In kaj lahko nadomesti besede, ki so za vas zaenkrat preveč abstraktne?

Otrok potrebuje starša, ki si bo vzel čas in mu bo prisluhnil, četudi se otrok izraža drugače kot odrasli.

V tem trenutku potrebujete občutiti varnost. Potrebujete starša, ki si bo vzel čas in vam bo prisluhnil, četudi se izražate drugače kot on. Starša, ki se je sposoben uglasiti na vašo frekvenco; ki bo slišal in sprejel, kar sporočate. Starša, ki je v nevihti sposoben ohraniti mir in pomagati vam regulirati vaše počutje, saj je vaš živčni sistem odvisen od njegovega. Starša, ki vam zagotovi sproščujočo varnost globoke medsebojne povezanosti. Tukaj je. Zdaj se lahko pomirite, stiska popušča, čutite, da bo vse v redu.

Ni starša, ki bi te veščine pridobil hkrati z rojstvom otroka, četudi bi to bil popoln korak naprej v človeški evoluciji. Za zdaj se jih starši morajo učiti. Zavestno spreminjati vzorce delovanja v medsebojnih odnosih, ki so jih pridobili od svojih staršev, ko so bili sami še otroci, in kasneje v okviru drugih življenjskih izkušenj. Živimo v času, ko ni več mogoče ignorirati spoznanja nevroznanosti. In te jasno potrjujejo, da se v obdobju zgodnjega otroštva na osnovi odnosa s starši zgradi jedro človekove osebnosti. Zato je takrat pomembno, da se otroku zares posvetimo. Z zavestno prisotnostjo, z odprtim srcem in naročjem, s spoštovanjem.

Razvoju teh starševskih veščin, je namenjen program Terapije odnosa med otrokom in staršem

(Child-Parent Relationship Therapy)

Izhaja iz principov preizkušene Na otroka orientirane igralne terapije in je v prvi vrsti namenjen poglabljanju vezi med otrokom in staršem, medsebojnemu povezovanju. Hkrati staršem posreduje teoretična izhodišča in praktične priložnosti, da vzpostavijo pravo ravnovesje starševskih kompetenc: od brezpogojnega sprejemanja otroka (ne pa njegovega vedenja), do postavljanja meja in razvijanja psihične odpornosti. To vse v okviru igre, ki je otrokov naraven, domač način delovanja. Igrače postanejo besede, igra postane jezik in priložnost, da se vzpostavi dialog.

Kaj boste odgovorili, ko vas puberteta vašega otroka vpraša: 

Kaj si pa delal do sedaj?

Biti starš je pot rasti. V odnosu do najbolj dragocenega, kar nam je življenje prineslo, smo prisiljeni zoreti. Spreminjati nekatere vzorce fukncioniranja  in jih nadomeščati z novimi, bolj zrelimi in povezovalnimi, ki pripomorejo k večjemu življenjskemu zadovoljstvu vseh vključenih. Na tej poti vas lahko podpremo.

Kamila Holla, prof. specialne in rehabilitacijske pedagogike, mag. terapevtske pedagogike

Več o filialni terapiji sta v posnetku spregovorili naši vili Kamila in Nina, na našem Facebook profilu.

Swipe up